Sodba in sklep VIII Ips 280/2010

Jedro

Zaradi neopredeljenosti višine bruto plače ob očitni spornosti le te in upiranju tožene stranke za obračun in izplačilo višjega zneska je izrek sodne odločbe, ki sledi nedoločnemu tožbenemu predlogu brez opredeljenega zneska bruto plače, glede reparacijskega zahtevka o obračunu bruto in izplačilu neto plače nerazumljiv in je v nasprotju z obrazložitvijo, v kateri se višina bruto plače obsežno ugotavlja.

Izrek

Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita glede obračuna bruto plače, plačila davkov in prispevkov ter izplačila neto plače ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem se revizija zavrne.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je redna odpoved iz poslovnega razloga pogodbe o zaposlitvi z dne dne 17. 12. 2008 nezakonita in jo je razveljavilo. Toženi stranki je naložilo, da tožniku za čas do prenehanja delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas do 30. 9. 2009, vpiše delovno dobo v delovno knjižico, obračuna bruto plačo, plača davke in prispevke in izplača neto plačo. Toženi stranki je tudi naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 681,50 EUR. Tožnik je imel sklenjeno delovno razmerje za čas 1 leta od 1. 10. 2008 do 30. 9. 2009, v pogodbi o zaposlitvi pa je bilo dogovorjeno poskusno obdobje 6 mesecev do 31. 3. 2009. Ker je bila odpoved podana pred potekom poskusnega dela, bi bila lahko dana le kot izredna odpoved oziroma zaradi prenehanja delodajalca v skladu s 125. členom Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Ker pa je bila izdana kot redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je bila nezakonita.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Navaja, da je bila med strankama ves čas sporna višina dogovorjene plače, tožnik pa ni postavil po višini opredeljenega denarnega zahtevka, zato v izreku manjka zahtevani znesek bruto plače. Ni mogoče sprejeti stališča, da je tožbeni zahtevek brez specificiranega bruto zneska plače neke vrste vmesne sodbe, ob tem pa sodišči v obrazložitvah ugotavljata višino dogovorjene plače v znesku 1.525,53 EUR. Obe predloženi pogodbi sta bili podpisani istega dne, zato se ne ve, katera je sedaj nezakonita.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Revizija glede same nezakonitosti odpovedi navaja le, da se iz izreka ne ve, katera pogodba o zaposlitvi je bila nezakonito odpovedana. Za ta delovni spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zadostuje v reviziji nesporno izpostavljeno dejstvo sklenitve pogodbe o zaposlitvi 24. 7. 2008, sporni pogodbeni znesek dogovorjene višine bruto plače pa predstavlja pravno vprašanje v okviru reparacijskega zahtevka, ki bo obrazloženo v nadaljevanju.

8. V obravnavani zadevi je ključno vprašanje določljivosti, posledične izvršljivosti in razumljivosti opisnega dajatvenega zahtevka na obračun bruto plač in izplačilo neto plač, v katerem zneska (bruto) plače ni navedenega, čeprav je sporen. Med strankama spor o višini pogodbeno dogovorjenega zneska bruto plače izvira iz izmenjave pogodb o zaposlitvi po elektronski pošti, pri kateri je vsaka stranka zatrjevala, da je njena elektronska verzija pogodbe resnična. Revident je trdil, da je bila sklenjena pogodba za bruto plačo v višini 1.355 EUR, tožnik pa je v postopku zatrjeval in dokazoval višji znesek v višini 1.525,53 EUR. Sodišče prve stopnje je po izvedbi obsežnega dokaznega postopka sprejelo dokazni zaključek, da so resnične tožnikove navedbe o višjem znesku. Postopek je bil v tem delu voden kljub temu, da je bila višina zahtevka sporna, sam tožbeni zahtevek v tožbenem predlogu pa ni bil določno opredeljen po višini. Tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje na prvem naroku za glavno obravnavo dne 10. 4. 2009, da naj zaradi spornosti višine zahtevka zahtevek dopolni z opredeljeno višino, tega ni storil, češ da to ni pomembno za ta delovni spor, ki se vodi glede vprašanja nezakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga.

9. Po presoji revizijskega sodišča je utemeljen revizijski očitek kršitve določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi nerazumljivosti izreka izpodbijane sodbe ter nasprotja med izrekom in obrazložitvijo. Dajatveni zahtevek v pravdnem postopku mora biti postavljen in opisan v tožbenem predlogu tako, da omogoča v primeru tožbenega uspeha svojo prisilno izvršitev, če tožena stranka (dolžnik v izvršilnem postopku) prostovoljno ne želi izpolnitvi terjatve iz pravnomočno ugodenega zahtevka. Če je možno postaviti dajatveni zahtevek ob zapadli terjatvi, stranka nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ampak mora v tožbi oblikovati dajatveni zahtevek – v nasprotnem je treba ugotovitveno tožbo zavreči. Pravni interes za ugotovitveni zahtevek je omejen in razdelan v 181. členu ZPP in med drugim ugotovitveno tožbo dopušča, če tako določajo posebni predpisi (drugi odstavek 181. člena ZPP). V delovnem pravu je tako v skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZDR dovoljena ugotovitvena tožba zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je tak zahtevek postavil glede ugotovitve nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in z njim pravnomočno uspel, ker mu revident ne bi smel iz tega razloga odpovedati pogodbe v času trajanja poskusnega dela (peti odstavek 125. člena ZDR).

10. Le odločitev o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi ima lahko učinke pravnomočnosti, ki se lahko raztezajo na novo začeti spor – tokrat glede dajatvenega zahtevka, ki je tipičen reintegracijski oziroma reparacijski. Pri tem ne gre za učinke podobne „vmesni sodbi“ (1), temveč za pravnomočno sodbo o ugotovitvenem zahtevku o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ji zakon v tretjem odstavku 204. člena ZDR v povezavi z drugim odstavkom 181. člena ZPP podeljuje pravno podlago in interes. Tožeče stranke praviloma že ob ugotovitvenem zahtevku glede nezakonitosti odpovedi postavijo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek. Po ustaljeni sodni praksi ni ovire, da se ta zahtevka oblikujeta v posebni tožbi (po odločitvi o nezakonitosti odpovedi). Vendar mora tudi tedaj tožnik uspeti glede ugotovitvenega zahtevka, drugače ne more uspeti z dajatvenim. Le zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi je lahko ugotovitvene narave in ima v tem delu učinke na kasneje postavljeni reparacijski zahtevek.

11. Če višina plače ne bi bila sporna, bi se dal opisni dajatveni zahtevek v izvršbi praviloma tudi prisilno izvršiti (npr. s predložitvijo zadnje plačilne liste). Dajatveni zahtevek mora biti, če se glasi na plačilo denarja, praviloma izražen v denarnem znesku. V delovnih sporih se sicer dopušča opisne zahtevke, vendar so ti smiselni in dopuščeni le ob nespornosti višine plače. Zaradi predstavljenega stališča, da lahko delavec toži na reintegracijo in za reparacijo iz delovnega razmerja tudi po (pravnomočni) ugotovitvi o nezakonitosti odpovedi (pri slednji pa je vezan na prekluzivni rok 30 dni za vložitev tožbe), sam dajatveni reparacijski zahtevek, ki je postavljen ob ugotovitvenem, nima tolikšnega pomena ob strogih zakonskih zahtevah za pravočasnost ugotovitvenega zahtevka in ob predpostavki ugotovitve nezakonitosti odpovedi za utemeljenost reparacijskega zahtevka. V tem delu bi lahko tožnik zaradi nepopolnosti prvotne tožbe v novi tožbi določno zahteval zneskovno določeno plačo. Nedoločnost prvotnega reparacijskega tožbenega predloga se tako sanira z novim zahtevkom – poprava zahtevka pa je možna zaradi njegove vezanosti na hkratno ugotovitev o nezakonitosti odpovedi. Če te ne bi bilo, delavec ne bi mogel sanirati nepopolne tožbe, ki bi se izpostavila v izvršilnem postopku, z novo tožbo z vsebovanim določnim dajatvenim zahtevkom, saj bi lahko prišlo do nedopustnega veriženja sodnih odločb, ki bi izmaličile pravna instituta narave tožbe (razmerje med dajatveno in ugotovitveno) in pravnomočnosti odločitve o tožbenih zahtevkih.

12. V obravnavani zadevi je tožnik zahtevek v tožbi oblikoval kot ugotovitveni, reintegracijski in reparacijski. Izrecno je odklonil dopolnitev reparacijskega zahtevka z opredeljeno višino sporne bruto plače. Sodišče prve in druge stopnje sta nepotrebno obširno obravnavali višino tožbenega zahtevka, čeprav ta v zahtevku ni opredeljen (2), po trditvah tožnika pa mu je bilo v tem sporu pomembno predvsem samo vprašanje nezakonitosti odpovedi. Neopredeljen tožbeni zahtevek po višini sicer ves čas postopka sporne bruto plače sodišči ne bi smeli vsebinsko obravnavati (3). Zaradi neopredeljenosti višine bruto plače ob očitni spornosti le te in upiranju tožene stranke za obračun in izplačilo višjega zneska je izrek sodne odločbe, ki sledi nedoločnemu tožbenemu predlogu brez opredeljenega zneska bruto plače, glede reparacijskega zahtevka o obračunu bruto in izplačilu neto plače nerazumljiv in je v nasprotju z obrazložitvijo, v kateri se višina bruto plače obsežno ugotavlja (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

13. Glede na navedeno je revizijsko sodišče razveljavilo sodbi sodišča druge in prve stopnje glede obračuna bruto plače, plačila davkov in prispevkov ter izplačila neto plače ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče tožbo v razveljavljenem delu obravnavati v skladu s pravili o postopanju z nepopolnimi vlogami.

14. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Ne gre za vmesno sodbo pri opisnem dajatvenem zahtevku, v katerem ni določena višina bruto plače, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz 315. člena ZPP. Ne gre namreč za čakanje na odločitev o višini tožbenega zahtevka v okviru prvotnega postopka, saj je bil sodni postopek končan tako glede temelja kot tudi glede višine reparacijskega tožbenega zahtevka, niti ne gre za vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank (tretji odstavek 315. člena ZPP), ker je bila med stranka sporna tudi podlaga tožbenega zahtevka.

Op. št. (2): Znesek bruto plače je bil določno opredeljen le v podrednem zahtevku, ki pa se ne obravnava, ker je bilo glavnemu zahtevku ugodeno.

Op. št. (3): Postavitev denarnega zneska v dajatvenem zahtevku na plačilo denarja predstavlja vprašanje popolnosti tožbe – Galič v Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, 2006, str. 123.

Datum zadnje spremembe:

25.05.2012